Atlante: scheda n.43

atl img 43


Consorzio di Bonifica Sansonetta-Sesta Presa-  Palangon, Lavori di somma urgenza per fronteggiare l’alluvione dei giorni 11-12 novembre 1951, 1952 (Sezione tipo del muro di sponda) [ACB, Faldone Sansonetta 1, Cartellina lavori per fronteggiare l’alluvione del 1951]
Il disegno in scala 1:20 mostra la sezione del muro di sponda da realizzarsi in «pietrame trachitico  e malta di cemento inattaccabile dalle acque salate» (Mortillaro, 1978. p. 63) e da colmare tramite un riempimento d’argilla. L’evento alluvionale del novembre 1951 è imputabile alla concomitanza tra precipitazioni intense e persistenti, temperature elevate (responsabili della fusione del manto nevoso in quota) e, nella fattispecie, a cause talassografi che; del resto, uno dei problemi ricorrenti dei terreni di bonifica immediatamente retrostanti il litorale adriatico, e caprulano in particolare, è proprio l’azione dei venti di scirocco provocano mareggiate in grado di ostacolare lo scolo delle acque e erodere le arginature; ciò, soprattutto nel caso di terreni a giacitura particolarmente bassa e non protetti da un cordone dunale consolidato dalla vegetazione. Per fronteggiare tali episodi, oltre ai muri di sponda litoranei, il Genio Civile di Venezia a partire dagli anni Cinquanta realizza pennelli con pali infissi nel fondo marino e scogliere artificiali, al fine di contrastare l’erosione marina e favorire il rimpascimento del litorale. [F.C.]

Sansonetta-Sesta Presa-Palangon Land Reclamation Syndicate, Lavori di somma urgenza per fronteggiare l’alluvione dei giorni 11-12 novembre 1951, 1952 (bank wall section) [ACB, File folder Sansonetta 1, Cartellina lavori per fronteggiare l’alluvione del 1951]
The drawing on a scale of 1:20 picture shows the bank wall section that had to be built “by trachytic heap of stones and cement mortar, which salt water cannot spoil” (Mortillaro, 1978. p. 63) and had to be filled with clay. November 1951 flood was due to the coincidence of heavy rainfalls, high temperatures (which melted the snow pack) and to thalassographic causes; indeed, one of the most recurring problems in reclaimed areas immediately behind the Adriatic Coast and in particular Caorle coast, is the action of sirocco that provokes sea storms able to prevent water from fl owing out and thus wearing embankments out. All this occurs in lowlands or in areas that are not protected by a dune belt reinforced by vegetation. In order to cope with these events, in addition to littoral bank walls, the Civil Engineers Department of Venice from the 1950s has been creating some groins by means of posts embedded in sea floor and some artificial cliff s in order to halt sea erosion and foster the recovery of the sands. [F.C.]

Konzorcij za bonifikacijo Sansonetta-Sesta Presa-Palangon, Najnujnejša dela za obvladovanje poplav, kakršne so bile 11-12. novembra  1951, 1952 (Sekcija vrsta zidu za obrežni zid) [ACB, Dokumentarna mapa Sansonetta 1, Kartica o delih za soočenje s posledicami poplav iz 1951] 
Risba v merilu 1:20 a prikazuje prav presek zidu na bregu, ki ga je bilo potrebno zgraditi s trahitnimi kamni in cementno malto, ki ju slana voda ne more načeti (Mortillaro, 1978. p. 63) in nato zasuti z ilovnatimi polnili. Poplavo iz novembra 1951 so pripisali sočasnosti zelo močnih padavin, visokih temperatur (povzročile so topitev sneženih plasti v višinah in v tem primeru še morskih pojavov, kar je sicer eden od ponavljajočih se problemov  na bonifi ciranih ozemljih tik za jadransko in še posebej caprulansko (Caorle) obalo. Prav moč vetrov široko, ki povzročajo valovanje, lahko ovira vodni odtok in povzroča erozijo nasipov se posebej tistih, ki so niželežeči in jih ne ščiti veriga sipin, utrjenih z vegetacijo. Da bi se spopadli s takimi dogodki je ustanova Civilno inženirstvo/Genio civile iz Benetk v petdesetih letih uredila poleg obalnih obrežnih zidov še škarpe s pomočjo stebrov, učvrščenih v morsko dno in umetne čeri, s katerimi so se raje zoperstavili eroziji, kot da bi dopustili preoblikovanje obale. [F.C.]