BIBIONE - PORTOGRUARO

Mappa del percorso n. 1
(è necessario aver installato Google Earth)

Turistična pot med mestoma Bibione in Portogruaro prečka območja, ki so jih v novejšem času izsušili, čeprav tamkajšnji toponimi kažejo na zelo staro človeško navzočnost na tem ozemlju, za katerega je značilno prepletanje kopnih in vodnih poti.

Drenažna črpalka Bevazzana (E=13:00:39,000;N=45:40:06,168)
Iz središča mesta Bibione po cesti Corso del Sole, prispemo na cesto Pineta in nato na cesto Bevazzana, tu zavijemo na levo po cesti Litoranea vse do križišča s cesto Quatro Bacino. Na levi strani lahko opazimo drenažno črpalko Bevazzana (IV. bazen). Črpalko so zgradili leta 1926, njena zmogljivost znaša 7.100 l/s.

Valle Grande in Vallesina 
Turistična pot proti drenažni črpalki Bevezzana, kakor tudi pot proti napravam Baseleghe vodi za obsežno in krajinsko zelo zanimivo pokrajino, imenovano Valle Grande in Vallesina, njena površina znaša 615 ha, na njej pa uspeva divje in gosto poraslo rastje.

Drenažna črpalka Baseleghe (E=12:58:57,092; N=45:39:23,909)
S ceste Bevazzana, vstopimo na cesto Litoranea, jo prehodimo do kanala Baseleghe in nato zavijemo na levo in nadaljujemo vse do drenažne črpalke z enakim imenom. Drenažno črpalko Baseleghe (III. bazen) so zgradili leta 1930, njena zmogljivost znaša 4.250 litrov na sekundo; črpalka povezuje zemljišča, ki so jih v zadnjem času spremenili v obdelovalna, z laguno. Poimenovana je z enakim imenom kot ustje, kjer se laguna odpira v morje med krajema Vallevecchia in Bibione.

Drenažna črpalka Prati Nuovi (E=12:57:58,521; N=45:40:15,325)
Na poti proti severu nadaljujemo po cesti Terzo Bacino, nato po cesti Pradis in če želimo obiskati drenažno črpalko Prati Nuovi (VII. bazen), zavijemo na levo in se potem vračamo v smeri proti Jadranskemu morju po ravni cesti, ki se po njem tudi imenuje. Drenažno črpalko Prati Nuovi so zgradili leta 1935, njena zmogljivost znaša 2.820 l/s.

Drenažna črpalka Pradis (E=12:58:34,417; N=45:42:54,607)
Vrnemo se po cesti Pradis in dospemo do enako imenovane drenažne črpalke. Črpalka Pradis (V. bazen) je povezana z izsuševalnimi posegi v prvi polovici 20. stoletja. Zgradili so jo leta 1943, njena zmogljivost pa znaša 1.800 l/s.

Drenažna črpalka San Giorgio E=12:58:50,229; N=45:43:28,334)
Vračamo se po cesti Pradis, ki po dolgem ravnem odseku zavije na levo in prečka kanal. Tako prispemo v bližino drenažne črpalke San Giorgio (I. bazen). Kot je možno razbrati iz gradbenega objekta, so črpalko zgradili v okviru izsuševalnih del, opravljenih okrog leta 1930. Zmogljivost črpalke znaša 4.400 l/s in je v celoti avtomatizirana.

Lugugnana 
Pot nadaljujemo po ulici Pradis vse do križišča s cesto Musili, ki se steka na cesto Marango. Nato po njej in naslednji cesti imenovani Fausta nadaljujemo do središča kraja Lugugnana. Kraj Lugugnana je bil v srednjem veku pomembno središče in na njegovem območju sta stali dve stari cerkvi posvečeni Sv. Lenartu/San Leonardo in Sv. Jerneju/San Bartolomeo. Nato je zamočvirjenost pregnala ljudi in onemogočila obdelovanje zemlje. Šele novejša bonifikacija zemljišč je omogočila novo poselitev. Sedaj je v kraja Lugugnana sedež župnije. Cerkev hrani zanimiva dela moderne umetnosti in oltarni palij iz 16. stoletja.

Drenažna črpalka Villa (E=12:56:55,133; N=45:41:11,117)
Iz Lugugnana nadaljujemo pot po cesti Marina, prehodimo majhno središče Marina in nadaljujemo po cesti Brussa, po njej potujemo v smeri naselja Castello di Brussa in vzdolž dolge ravne ceste lahko postanemo pri drenažni napravi Villa. Dela v bazenu Villa (površina 3.253 ha), ki sodi v občino Caorle, in izgradnjo drenažne črpalke so izvedli po načrtih ing. De Götzen leta 1925. Sedanje naprave so delo ing. Mortillara/Mortillaro, izdelali pa so jih leta 1974. Zmogljivost črpalke znaša 14.000 l/s.

Drenažna črpalka Valle Vecchia (E=12:57:04,551; N=45:38:18,821)
Pot nadaljujemo po cesti Brussa in dospemo do kanala Cavanella in nato do Valle Vecchia. Na levi strani opazimo drenažno črpalko Valle Vecchia. Zgradili so jo leta 1964 na podlagi načrta inženirja Mortillara za iztok bazena Valle Vecchia -Dossetto, ki meri 673 ha. Zmogljivost črpalke znaša 3.100 l/s.

Valle Vecchia 
Valle Vecchia si zaradi številnih naravoslovnih znamenitosti in zaradi pristotnosti t.i. casonov/casoni (stare beneške kvadratne hiše iz lesa, ilovice, trstja in slame) zasluži, da se tu ustavimo.

Drenažna črpalka Brussa (E=12:57:58,521; N=45:40:15,325)
Ob povratku iz Valle Vecchia, preden prispemo v kraj Brussa, na levi strani opazimo nekaj kmetijskih objektov in drenažno črpalko Brussa. Bazen Brussa meri 1150 ha. Ozemlje so osušili leta 1932, to je v času, ko je nastala prva drenažna naprava, ki so jo kasneje spremenili in ji povečali moč. Zmogljivost drenažne črpalke znaša 3.500 l/s.

Brussa 
Pot nadaljujemo po cesti Brussa, jo prehodimo v bližini majhnega a pomembnega naselja Brussa.
Majhno središče Castelli di Brussa obsega upravno zgradbo posestva in cerkev. Slednjo so zgradili leta 1939 in jo posvetili svetemu Antonu Opatu. Kasneje leta 1961 pa so za cerkvenega patrona izbrali svetega Jerneja in sicer v spomin na staro župno cerkev ali samostansko središče, ki je stalo v okolici, in od katerega se do danes ni ohranila nobena sled.

Drenažna črpalka Ramiscello (E=12:54:48,290; N=45:39:29,833)
Iz Brusse se vračamo po široki cesti proti Castello Brussa, nato po prvi poti zavijemo na levo proti k drenažni črpalki Ramoscello v bazenu z enakim imenom Ramiscello-Rottole, ki meri 127 ha. Prve izsuševalne posege so izvedli leta 1932, naslednji projekt pri urejanju bazena leta 1954 pa je delo ing. Diega Mortillara/Diego Mortillaro. Črpalka ima zmogljivost 1.800 l/s.

Cippo Storico
Od drenažne črpalke Ramiscello se vračamo po cesti Brussa ali pa se dvignemo po eni od ravnih cest, ki vodijo po ozemlju Valle Perera, ki je last grofa Marcella, in prispemo na zelo pomembno arheološko in zgodovinsko območje Villaviera, kar je razvidno iz starih zemljevidov in z bližnjega "zgodovinskega stebra", na katerega naletimo vzdolž ceste, ki vodi iz Villaviera v Serrai.

Torresella, Villanova S. Margherita 
Ko se vzpenjamo od zgodovinskega stebra proti severu, naletimo na nekatera središča povezana s pionirskimi pobudami na področju bonifike in industrializacije, ki so jih spodbujali družini Stucky in Marzotto: Torresella, Villanova S. Margherita, Vado, Villanova S. Antonio.

Borgo di Villanova 
Nekaj sto metrov od Villanova S. Margherita naletimo na naselje Villanova S. Antonio, kjer se nahaja stoletni hrast.

PORTOGRUARO 
Po poti tako prispemo v Portugruaro. Mesto je večje središče med Livenzo in Tilmentom/ Tagliamento in je znano kot "mesto reke Lemene". Njegovi začetki segajo v 12. stoletje. Zgodovinsko središče z arkadnimi hodniki in elegantnimi palačami kaže na pomembno vlogo, ki jo je mesto imelo v starem beneškem gospodarstvu in politiki. Pomembno je tudi zaradi kulturnih in umetnostnih dejavnosti in zaradi znane glasbene tradicije.